Vsebina
Kavkaški kaki je vrsta pridelka, ki ga najdemo na severnem Kavkazu, Krimu in drugih sosednjih regijah. Drevo je nezahtevno in dobro prenaša zmrzal. Njegovi plodovi so majhni, vendar zelo primerni za svežo porabo (po možnosti po ohlajanju) in za različne pripravke.
Opis in značilnosti kavkaškega kakija
Divji kavkaški (Diospyros lotus) je vrsta navadnega kakija. To je do 30 m visoko drevo s sijočimi usnjatimi listi. Oblika listne plošče je ovalna, koničasta, doseže dolžino od 5 do 15 cm, širino od 3 do 6 cm, lubje je svetlo rjavo, s staranjem se drobi.
Cvetovi so majhni, zelenkaste barve, pojavljajo se od junija do julija. Rastlina je medovita in privablja čebele in druge opraševalce. Plodovi divjega kavkaškega kakija so majhni, v premeru dosežejo 2 cm, celuloza je sočna in mehka, ob rezanju rumena. Semena imajo tanko kožico.
Plodovi kavkaškega kakija so majhni, oranžne barve.
Kje in kako raste kavkaški kaki?
V naravi divja drevesa rastejo na Kavkazu, Krimu, Krasnodarskem ozemlju, pa tudi po vsem Sredozemlju (celo do Španije). Najdemo ga v subtropskih regijah Evrazije, vključno z nekaterimi provincami Kitajske in severne Indije. Raje vznožja 300–600 m nadmorske višine, v Aziji pa do 2000 m.
V večini primerov kavkaški kaki ne raste v ločenih skupinah, temveč v kombinaciji z različnimi drevesi. Njeni sosedje so pogosto jeseni, javorji in druge listopadne rastline. Drevo ni zahtevno glede pogojev, zato ga pogosto najdemo tudi na skalnatih pobočjih. Hkrati je persimmon zahteven glede osvetlitve - dobro raste le na odprtih mestih.
Ali plete kavkaški kaki?
Kavkaški divji persimmon, tako kot gojene sorte, vsebuje tanine (tanine). Zato se opazno pletejo, zlasti nezrele. Vendar pa zamrzovanje ali sušenje uniči te sestavine, kar ima za posledico boljši okus. Zaznavni so sladki toni in rahla kislost.
Plodovi so užitni. Uporabljajo se tako sveže kot zamrznjene ali posušene. Iz njih pripravljajo brezalkoholne pijače in tinkture ter jih uporabljajo za peko. Listi divjega kavkaškega kakija se uporabljajo v čaju, iz semen pa se pripravi analog kave.
Sestava in vsebnost kalorij
Kalorična vsebnost svežih plodov kavkaškega kakija je 53 kcal na 100 g, v posušeni obliki pa je ta številka bistveno višja in doseže 250–300 kcal za enako težo. Hranilna vrednost na 100 g (tudi za sušen proizvod):
- beljakovine - 3,1 g;
- maščobe - 0,8 g;
- ogljikovi hidrati - 57,9 g.
Kemična sestava kavkaškega kakija vsebuje enake snovi kot v pulpi gojenih sort:
- vitamin C (do 60% dnevne vrednosti v 100 g) in A;
- čreslovine (tanini);
- minerali (fosfor, jod, magnezij, železo, kalcij, natrij, kalij);
- enostavni sladkorji;
- Jabolčna kislina.
Lubje vej vsebuje različne triterpenoide in tanine. Listi vsebujejo veliko vitamina C in drugih koristnih sestavin:
- kinon;
- kvercetin;
- lecocianidin;
- miricetin in drugi.
Plodovi kavkaškega kakija vsebujejo vitamin C in druge dragocene snovi
Koristi in škode divjega kavkaškega kakija
Kultura se že dolgo uporablja v ljudski medicini narodov Kavkaza, Kitajske, Tajske in Japonske. Njegove zdravilne lastnosti so različne:
- protivnetni, baktericidni učinek, celjenje ran;
- normalizacija metabolizma maščob;
- izboljšanje delovanja jeter;
- diuretični učinek;
- krepitev imunskega sistema;
- izboljšanje delovanja živčnega sistema;
- okrevanje po dolgotrajnih boleznih in operacijah;
- zdravljenje enureze.
Za medicinske namene se uporabljajo plodovi, listi in celo repi (iz njih se pripravi decokcija). Uporablja se interno, manj pogosto za zunanje zdravljenje ran, pustul in abscesov. Če želite to narediti, nanesite parjene liste ali obloge iz njihove decokcije na prizadeto območje.
V nekaterih primerih je uživanje kavkaškega kakija preobremenjeno s škodljivimi posledicami:
- pekoč občutek;
- bolečina v trebuhu;
- zaprtje ali, nasprotno, driska;
- slabost in bruhanje (uporaba v velikih količinah).
Kontraindikacije za uporabo
V nekaterih primerih je treba uporabo kavkaškega kakija popolnoma opustiti ali omejiti. Sadja ni priporočljivo vključiti v prehrano v naslednjih patoloških stanjih:
- erozivni gastritis;
- razjeda;
- operacije na želodcu ali črevesju;
- adhezivna bolezen;
- kronično zaprtje (zlasti v starosti);
- sladkorna bolezen (tip 1);
- nosečnost in dojenje (z omejitvami);
- otroci, mlajši od treh let;
- individualna nestrpnost do določenih snovi.
Značilnosti gojenja divjega kavkaškega kakija
Za to drevo je značilna povečana zimska trdnost, zato se lahko goji v podnebnih razmerah Krasnodarskega ozemlja, Severnega Kavkaza in Krima. Dragun dobro uspeva tudi na izčrpanih zemljiščih, zato je dovolj, da zagotovi minimalne pogoje:
- zalivanje;
- redko hranjenje;
- dobro osvetljeno območje;
- ne premokra tla (ne v nižini).
Divji kaki lahko vzgojite na lastnem vrtu
Pridelek zrelih dreves doseže 100 kg. Kljub majhnosti plodov jih je mogoče nabrati precej in jih uporabiti za domače pripravke ali poslati v predelavo.
Sajenje sadik kavkaškega kakija
Divji kavkaški kaki lahko razmnožimo s potaknjenci ali vzgojimo iz semen. V prvem primeru v začetku poletja vzemite več zelenih vej dolžine 20 cm (s tremi internodiji) in nadaljujte na naslednji način:
- Naredite poševni spodnji in ravni zgornji rez.
- Postavite čez noč v raztopino "Heteroauxina" ali drugega stimulatorja rasti.
- Sadimo v rodovitna, vlažna tla z veliko peska (globoko do 3 cm).
- Pokrijte s filmom ali steklenicami.
- Redno zalivajte.
- Dva tedna po sajenju dodamo gnojilo ali drugo organsko snov. Hkrati odstranite film.
- Za zimo mulčijo s smrekovimi vejami, žagovino, slamo in drugimi materiali.
- Naslednjo pomlad se sadike kavkaškega kakija prenesejo na stalno mesto. Območje mora biti osvetljeno, zaščiteno pred vetrovi, z lahkimi, rodovitnimi tlemi (čeprav drevo normalno raste na osiromašenih tleh).
Na dno sadilne jame je treba napolniti plast ekspandirane gline, zlomljene opeke in drugih majhnih kamnov višine 10–15 cm.
Gojenje kavkaškega kakija iz semen
Kavkaški kaki lahko vzgojite iz semena. Sadimo jo jeseni, potem ko plodovi dozorijo. Delovati morate tako:
- Odstranite seme iz sadja in ga temeljito sperite, da odstranite preostalo pulpo.
- Postavite nekaj ur v raztopino "Heteroauxina" ali drugega stimulatorja rasti.
- Posadite v lonec z rodovitno, ohlapno zemljo.
- Pokrijte s filmom in postavite na toplo, senčno mesto.
- Občasno zalivajte z razpršilom.
- Dva tedna po tem, ko se pojavijo kalčki, izkopljemo seme in previdno odstranimo lupino.
- Presaditev v odprto zemljo spomladi, ko ni zmrzali.
Skrb za kavkaški kaki
Ta rastlina ne potrebuje nege, zato je tehnologija gojenja precej preprosta. Mlade sadike zalivamo tedensko, v sušnih razmerah pa dvakrat na teden. Odrasla drevesa se navlažijo le v vročem vremenu, dajo 2-3 vedra. Po zalivanju se krog drevesnega debla izkoplje in po potrebi izvede pletje.
Tudi z minimalno nego odraslo drevo obrodi do 100 kg sadja
Če je zemlja rodovitna, vam prva štiri leta po sajenju ni treba gnojiti. Nato jih dajemo trikrat na sezono - spomladi, sečnino ali amonijev nitrat (15-20 g na drevo), med cvetenjem in v fazi plodov - superfosfat (40 g) in kalijev sulfat (30 g).
Druga obvezna dejavnost je obrezovanje. Izvaja se zgodaj spomladi in pozno jeseni. Odstranite posušene, obolele, stare, nerodne veje in oblikujte tudi krono. Rastlina je odporna na žuželke in druge škodljivce, zato je ni treba zdraviti z zdravili.
Zaključek
Kavkaški persimmon je precej produktiven, zato ga lahko gojimo za domačo uporabo in industrijsko predelavo. Rastlina daje okusne plodove, ki niso slabši od gojenih sort. Uporabljajo se tako za kuhanje kot tudi v zdravilne namene (skupaj z listi).
